Praznovanje ob sedemdeset letnici

Praznovanje ob sedemdeset letnici izgradnje zadružnega doma v Dolu pri Vogljah

Vaška skupnost Vrhovlje je na pobudo njenega predsednika Jordana Guština na dan mladosti 25. maja 2018 pripravila kulturno prireditev, s katero so obeležili izgradnjo zadružnega doma. Leta 1948 so v takratni vasi Vrhovlje slovesno odprli zadružni dom, ki je bil med prvimi v sežanskem okraju. Pri gradnji so z udarniškim delom pomagali prebivalci Vrhovelj in Vogelj. Sodelovali so tudi mladinci – brigadirji, ki so takrat gradili železniško progo Kreplje–Sežana.

Praznovanje so popestrili učenci in orkester diatoničnih harmonik iz Glasbene šole Ilirska Bistrica pod mentorstvom profesorja Zorana Lupinca, letošnji državni prvak diatonične harmonike Jan Novak in Moški pevski zbor Kraški dom iz Repna pod vodstvom Vesne Guštin Grilanc. Vojaški muzej Tabor Lokev pa je pripravil razstavo z naslovom Prelovec nekoč in danes. Srečko Rože je kot domačin, po rodu iz sosednje vasi Kreplje, ob fotografijah orisal zgodovino, vezano na hrib Prelovec s prometnimi potmi in objekti na njem.

Že v času vladanja Marije Terezije (1740–1780) je bilo ime hriba Prelovec zelo poznano. Po njem je bila speljana makadamska tlakovana cesta, ki je povezovala kraje od Gorice in Vipavske doline s Trstom, pomembnim pristaniščem in trgovskim središčem. Na tem odseku ceste so tolpe večkrat napadale prevoznike z blagom. Na vrhu Prelovca je bila ob cesti v letu 1859 izdelana kapelica Matere Božje, ki stoji še danes. Nasproti nje pa je v tistem času stala tudi krčma, kjer so se vstavljali in popivali trgovci z blagom in drugi mimoidoči.

V času Avstro–Ogrske je bila med letoma 1900 in 1906 zgrajena bohinjska proga, ki je od goriške železniške postaje potekala po t. i. Kraški progi proti Vipavski dolini, mimo Prvačine, Dornberka in Branika ter se dvignila do Štanjela. Proti Trstu se je železniška proga nadaljevala mimo Dutovelj, Krepelj, pod Repentabrom do Opčin, kjer se je srečala z južno železnico in od tu je bila v mesto Trst speljana po krajši trasi od južne železnice. Pod hribom Prelovec so graditelji Bohinjske proge skopali predor in ob zaključku del pripravili slovesnost. 19. julija 1906 je bila Bohinjska proga slavnostno odprta z navzočnostjo prestolonaslednika Franca Ferdinanda.

V času italijanske okupacije, med letoma 1930 in 1937 je tržaška provinca na pobudo podesta (fašističnega župana) Teodorja Kompare iz Krepelj začela urejati traso za novo cesto od Opčin proti Dutovljam. Pod Prelovcem proti Krepljam se je pri miniranju na začetku del za traso mostu ceste leta 1931 smrtno ponesrečil miner, trideset letni Anton Tavčar iz Krepelj s hišne št. 12. Na kraju nesreče so vzidali spominsko kamnito tablo, ki stoji še danes. Trasa ceste je bila položnejša, širša in odpravljen je bil marsikateri ovinek. Nanjo je bil položen asfalt od Opčin do dutovskega pokopališča. Na obeh straneh ceste so od takrat postavljeni kamniti cestni stebrički »palakarji« izdelani v krepeljskem kamnolomu, ki je bil prav za ta dela odprt na »Vlkovi« parceli pri krepeljskem mostu. Na vrhu hriba je še ohranjen del stare tlakovane ceste, ki je potekala nad tunelom čez Prelovec.

V letu 1944 je v Repentabor prišla nemška vojska z oklepnimi vozili in kamioni. Od tu so nameravali nadaljevati premik proti Dutovljam. Po navodilih Osvobodilne fronte so krajani Vrhovelj, Vogelj in Krepelj požagali drevje ob cesti čez Prelovec tako, da so z njim na cesti napravili barikade in s tem onemogočili nemški vojski premik proti Dutovljam. Poveljstvo nemške vojske je takoj posredovalo in ukazalo domačinom umik drevja s ceste. Zagrozili so jim s požigom vasi in streljanjem 10 oseb. Domačini omenjenih vasi so pod komando nemške delovne enote umakniti drevje s ceste.

Po končani drugi svetovni vojni se je med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Kraljevino Italijo odprlo vprašanje državne pripadnosti Slovenskega primorja, kjer prebivata slovensko in italijansko prebivalstvo. 12. junija 1945 je bilo sporno ozemlje do nekdanje rapalske meje razdeljeno z začasno mejo, t.i. Morganovo linijo, na dve okupacijski območji: cono A in cono B. S tem je morala Jugoslovanska armada zapustiti zahodni del spornega ozemlja oz. cono A. Zasedle so jo zavezniške enote pod poveljstvom britanskega 13. korpusa. Na vsem ozemlju cone A so anglo–ameriške enote popravljale ceste in utrjevale mostove. Na zidove mostov so z obeh strani ceste vzidali bronaste table s katerimi so označili njihovo delo. Tako sta bili še do nedavnega vzidani bronasti tabli na mostu, ki gre nad Bohinjsko progo vznožja hriba Prelovec. Enako kot po drugih krajih so tatovi starega železa tudi ti dve tabli ukradli za zaslužek pri odpadnem železu in so le redke še ostale vzidane.

Januar, februar:

sobota in nedelja: 10.00 – 12.00 in 14.00 – 17.00

Ostali meseci:

sreda, četrtek, petek, sobota in nedelja: 9.00 – 12.00 in 14.00 – 18.00

Velikonočni ponedeljek in praznik dela ODPRTO.

Ponedeljek in torek, božič, novo leto, dan spomina na mrtve ZAPRTO.

Za skupine ali družine je ob predhodni najavi možen ogled tudi izven urnika.

Odrasli:

6 EUR

Skupine odraslih do 20 oseb:

6 EUR

Skupine odraslih nad 20 oseb:

4 EUR

Otroci, dijaki in študentje s študentsko izkaznico:

3 EUR