V letošnjem letu obeležujemo stoto obletnico bojev na Soški fronti. Italija je 23. maja 1915 napovedala vojno Avstro – Ogrski in s tem se je odprlo jugozahodno bojišče, katerega del je sestavljala Soška fronta, ki je potekala 90 kilometrov po slovenskem ozemlju.
Razstavljene fotografije prikazujejo zaledje avstro – ogrske vojske na Spodnjem Krasu in položaje avstro – ogrske vojske na hribu Grmada in Fajtjem hribu. Krvavi spopadi med italijansko 3. armado, ki ji je poveljeval vojvoda d' Aosta, in 5. avstro – ogrsko armado pod poveljstvom pehotnega generala Svetozarja Borojevića so potekali najprej na doberdobski planoti v 1. soški ofenzivi, ki je potekala od 23. junija do 7. julija. V naslednjih soških bitkah so Italijani osredotočili napade na goriško mostišče, Kras in tolminsko mostišče, kjer so bili povsod neuspešni. V 6. soški ofenzivi, ki je potekala od 6. do 17. avgusta, pa jim je uspelo zavzeti Gorico. Nato so z ogromnimi silami napadali avstro – ogrske položaje na Krasu, da prodrejo proti Trstu. Ob silovitih italijanskih topniških napadih so bile porušene kraške vasi, njih prebivalci pa so morali v begunstvo. Enote 7. avstro – ogrskega korpusa s topništvom vred so se umaknile na območje Komenskega Krasa. Za obrambno črto na Krasu, med morjem in Vipavsko dolino je bila določena skrajna meja med Fajtjim hribom na severu in hribom Grmado na jugu. Tu so morali avstro – ogrski vojaki z velikimi napori in številnimi žrtvami zadržati italijansko vojsko, da ji preprečijo prodor do Trsta.
Na Krasu so bili za avstro – ogrsko vojsko težki življenjski pogoji. Največji problem je bila oskrba z vodo. Primanjkovalo je pitne vode in otežena je bila higienska oskrba, zaradi česar je prihajalo do dehidracije, epidemičnih bolezni in smrti. Vaško prebivalstvo se je moralo prilagoditi vojaški komandi. V vaseh so zaradi mobilizacije za v boj sposobnih mož in fantov ostali otroci, ženske in starejši moški. Z njimi so živeli avstro – ogrski vojaki in vojni ujetniki. V zaledju so bile poljske bolnice, kuhinje in pekarne, urejene transportne poti in ozkotirne železnice, letališča, razne delavnice, duhovna oskrba, pokopališča itd.
Razstavljene fotografije prikazujejo: prihod avstro – ogrske vojske iz vzhodnega ruskega bojišča na železniško postajo Branik in sprejem avstro – ogrskih vojakov na braniški železniški postaji s cvetjem in živežem s strani braniških žena in deklet; porušene hiše v Novi vasi blizu Opatjega sela, ki je bilo prav tako popolnoma porušeno;zaledno vaško prebivalstvo v Komnu in Kobdilju; zbiranje beguncev v Komnu za odhod v begunska taborišča v notranjosti Avstro – Ogrske; zaledne poljske kuhinje in transportne enote za oskrbo enot na bojnih položajih; vas Štanjel z gradom, kjer je bila urejena zaledna bolnica za ranjene in umirajoče vojake ter zaledna pekarna kruha; duhovna oskrba in pokopališči v Dutovljah in Divači; skupina avstro – ogrske zaledne enote v Lokvi in nabor lokavskih in preložkih fantov v avstro – ogrsko vojsko; prihod in sprejem cesarja Karla leta 1917 na ravni med Kobdiljem in Branico; položaj možnarja Škode kal. 305mm na območju vasi Lipa pri Komnu. Prikazani so tudi obrambni položaji avstro – ogrske vojske na Fajtjem hribu in hribu Grmada.