Na povabilo Razvojnega centra Divača, ki ga zastopa direktorica Nataša Matevljič in z občino Divača smo v Stari šoli v Divači 1. junija odprli razstavo v okviru železničarskega praznika ob 140 obletnici odprtja proge Divača – Pulj. Ob pripravi razstave smo od svojcev železničarjev pridobil še dodatne fotografije, dokumente in uniforme iz časa po 2. svetovni vojni. Svoje uniforme so podarili tudi sedanji železničarji tako, da se je zbirka, ki se nanaša na zgodovino železnice in železničarjev, še dopolnila.
Pojav železnice je pomenil tehnično revolucijo, mehanizacijo in koncentracijo industrijske proizvodnje. Preoblikovala je metode proizvodnje, z njo se je odprla pot tujemu podjetništvu in kapitalu. Vplivala je na politično življenje, podobo naselij in imela je ključen pomen pri socialnem in kulturnem razvoju. Za svoje delovanje je železnica potrebovala nove poklice in sicer: strojevodje, sprevodnike, vlakovne odpravnike, progovne delavce, čuvaje, premikače, kretničarje, skladiščnike in strokovnjake v železniških delavnicah. Tako je prihajalo do vse večjega doseljevanja ljudi iz revnejših krajev. Do pričetka gradnje zadnje etape Južne železnice od Ljubljane do Trsta je Divača imela 33 hišnih številk. Z odprtjem te 144,9 km dolge proge v juliju 1857 in kasneje v septembru 1876, ko je bila odprta še 140 km dolga državna proga Divača – Pulj je Divača kot vas začela rasti. Postala je pomembno prometno železniško križišče. Divačani, prebivalci sosednjih vasi in Istre so se začeli največ zaposlovati pri železnici in se tu tudi priučili raznih poklicev čeprav so kvalificirana dela v času Habsburškega cesarstva prevzemali Nemci in Čehi. Po prvi svetovni vojni so na njej zagospodovali italijanski železničarji. Zaradi tujega kadrovanja se je na naših tleh iz tega časa ohranilo zelo malo železničarskih uniform. Po drugi svetovni vojni so železničarji službovali najprej v Jugoslovanskih državnih železnicah (JDŽ) med letoma 1951 in 1954 pa v preimenovanih Jugoslovanskih železnicah (JŽ) vse do leta 1991.
Razstava z naslovom Zgodovina železnice od avstro – ogrske do danes na tleh Divače predstavlja obdobje Južne železnice iz leta 1857 z uniformo protokolarne strežbe na potovalnem vlaku cesarja FJ I, uniformo uradnika, paradni železničarski sablji, ročne petrolejke, petrolejke za signalizacijo na progah, roga odpravnikov vlakov, nemški poljski induktorski telefon, kos tračnice elektrodiesel proge in reklamni vzorec tovarne v pokrajini Galiciji za izdelovanje vijakov in žebljev za potrebe železnice. Sledi čas druge svetovne vojne z uniformo nemškega strojevodje z modeli nemških železničarskih svetilk, prometnim znakom prepovedanega prehoda čez progo, kot tudi modela italijanskih železničarskih petrolejk in pokrivala. Pomembno mesto ima partizanska železničarska uniforma iz konca druge svetovne vojne in kos poškodovane tračnice iz partizanske diverzantske akcije. Obiskovalcu razstave so nato predstavljene uniforme železničarjev po drugi svetovni vojni od leta 1948 dalje. Predstavljena je uniforma premikača na JDŽ iz Lokve Jožefa Umka in njegova letna uniforma prometnika od leta 1954 do 1968, ter njegova uniforma v službi vlakovnega odpravnika, ki jo je nosil od leta 1978 dalje kot uslužbenec prometnega urada železniške postaje Divača. Iz obdobja JDŽ je razstavljen tudi usnjen plašč in pokrivalo strojevodje. Nato sledi še zimski plašč in uniforma godbenika železničarskega pihalnega orkestra Divača Hermana Škabarja iz Dola pri Vogljah iz časa JŽ in sicer iz leta 1955, ko je bil pihalni orkester ustanovljen in novejša uniforma godbenika pihalnega orkestra Divača Pavla Škamperleta iz Divače iz leta 1980 do 1991 izdelana po naročilu v krojaštvu Pivka. Razstavljena je tudi delovna uniforma JŽ nošena od 1968 do 1978 leta. Uniforme se zaključijo z uniformama SŽ, preglednika vagonov Roberta Müllnerja iz Lokve in vlakovnega odpravnika Kristjana Mihaliča zaposlenega na prometnem uradu železniške postaje Divača. Mejnike obdobij predstavljajo kamnita označevalna stebrička cesarsko kraljeve avstrijske državne železnice (St. b) na progi Divača – Pulj iz leta 1876, Jugoslovanskih državnih železnic (JDŽ) s čelnim znakom lokomotive iz leta 1948 in betonski stebriček Jugoslovanskih železnic (JŽ) od 1954 do 1991.
Razstava bo odprta do konca meseca junija 2016.